Planinsko društvo Rečica ob Savinji

Planinsko društvo Rečica ob Savinji Planinsko društvo Rečica ob Savinji Društvo, ki združuje ljubitelje hribov in gora vseh generacij.

Vabi vse člane in nečlane da si uredite FB profil in tako aktivno sodelujete z slikah, videih ter debati ki se navezuje predvsem na gorništvo.

JESENSKO KOLESARJENJETokrat smo se odpravili na Gorenjsko. Začetek ture je bil v Radovljici. Naša trasa je potekala tako...
28/09/2026

JESENSKO KOLESARJENJE

Tokrat smo se odpravili na Gorenjsko. Začetek ture je bil v Radovljici. Naša trasa je potekala takole: najprej smo se zapeljali do Bleda, pa nadaljevali do Gorij in v dolino Radovne. Na koncu, kjer se cesta nadaljuje v Krmo, smo zavili desno in nadaljevali čez hrib v Mojstrano. V Mojstrani smo si privoščili malo daljši počitek. Prekolesarili smo že pol poti. Nadaljevali smo po kolesarski poti do Jesenic. V kraju Slovenski Javornik smo se zapeljali na glavo cesto za Žirovnico. Naš naslednji cilj je bil kraj Moste. v tem kraju smo zapustili glavno cesto in se po stranskih cestah pripeljali vse do Begunj. Iz Begunj smo se vrnili nazaj v Radovljico. Vsega skupaj smo prevozili 64 km. Prelepa tura v čudovitem sončnem in toplem jesenskem vremenu. Da o prelepi pokrajini ne govorim. Hvala vsem za udeležbo in dobro družbo.

Vodja kolesarjenja pri PD: Zlatko Tajnšek

GRAD RUDENEK - POHOD Z VRTCEM REČICA OB SAVINJIV okviru evropskega tedna mobilnosti so na pohod odšli tudi mladi iz Vrtc...
25/09/2026

GRAD RUDENEK - POHOD Z VRTCEM REČICA OB SAVINJI

V okviru evropskega tedna mobilnosti so na pohod odšli tudi mladi iz Vrtca Rečica ob Savinji. Starejša skupina in člani PD smo se podali na grad Rudenek. Okrog 9. ure zjutraj smo se zbrali pred Vrtcem in se po stranski cesti in mimo lovskega doma odpravili proti današnjemu cilju. Grad je sedaj slikovita razvalina v naselju Poljane v občini Rečica ob Savinji. Velja za najstarejšo ohranjeno posvetno stavbo v občini. Vzgojiteljica Irena je povedala prisotnim nekaj o zgodovini gradu. Nastal je že v 14. stoletju, bil pa je rezidenca gospodov Vrbovških. Skozi stoletja je menjaval veliko lastnikov, bil je tudi v lasti Ljubljanske škofije. V 17.stoletju so ga kmetje v kmečkem uporu zelo poškodovali. Dokončno pa je začel propadati v 19. stoletju. Ob ruševinah gradu so se pasli oslički, katere so si mladi z zanimanjem ogledovali. Po kratkem počitku in skupni fotografiji smo se po drugi poti odpravili nazaj proti Vrtcu, kjer je otroke čakalo kosilo. Vsi so zelo lepo hodili, z zanimanjem opazovali okolico, pa spoznavali živali in rastline, ki smo jih med potjo srečali. Kosilo je tokrat verjetno zelo teknilo. Hvala vzgojiteljicam iz Vrtca za sodelovanje.

PD Rečica ob Savinji

VLJUDNO VABLJENI
25/09/2026

VLJUDNO VABLJENI

DAN SLOVENSKEGA ŠPORTA S POZIVOM K REDNI TELESNI DEJAVNOSTISlovenci smo res športni narod, kar potrjujejo tudi številni ...
23/09/2026

DAN SLOVENSKEGA ŠPORTA S POZIVOM K REDNI TELESNI DEJAVNOSTI

Slovenci smo res športni narod, kar potrjujejo tudi številni uspehi naših vrhunskih športnikov. Poleg vrhunskih športnikov pa se vse več ljudi ukvarja tudi z rekreativnim športom, saj so igrišča polna , polne so športne dvorane in vse več ljudi se ukvarja tudi s pohodništvom. Redna telesna dejavnost je izjemnega pomena za zdravje. Država je 23. september razglasila za Dan slovenskega športa, takrat je namreč na OI v Atenah prvič zadonela slovenska himna. Zato ob dnevu športa šteje čisto vsaka oblika telesne dejavnosti. Praznik ima širši pomen, saj velja tudi kot povabilo otrokom, mladim, odraslim in starejšim, da šport in telesno dejavnost vključijo v svoj vsakdan. To je praznik vseh, ki si vsak dan obujejo športne copate, sedejo na kolo, plavajo, odidejo v hribe itd. Tudi pri PD Rečica ob Savinji in Osnovni šoli Rečica ob Savinji smo bili ta dan zelo aktivni. Vsi učenci, šolo obiskuje 201 učenec, so ta dan nekaj naredili zase in za svoje zdravje. Že ob 8. uri so se vsi učenci in učitelji OŠ in člani PD zbrali pred šolo in se razdelili v tri skupine. Prva skupina, kjer so bili učenci od 1. do 3. razreda je prehodila pot od Rečice-Blat-Mozirja-Lok pri Mozirju-Nazarij-Sp. Rečice in se vrnila nazaj pred šolo na Rečici. Lep krog, hodili so po gozdnih poteh, po asfaltnih cestah, se spotoma ustavili na igrišču v Lokah, se vračali po sprehajalni poti do Nazarij in do šole na Rečici po stranski cesti mimo Sp. Rečice. Druga skupina, kjer so bili učenci iz 4. in 5. razreda je tudi prehodila kar dolgo pot. Pričeli so pri šoli na Rečici, nadaljevali mimo Blat do P***e hojke (največje drevo v občini Rečica ob Sav.), nadaljevali do Dol Suhe, po stranski cesti mimo Dohtarjevega studenca v Mozirje in po desni strani struge Savinje do Prihove. Od Prihove pa po stranski cesti do OŠ. Obe skupini sta bili na poti kar 4 ure, nabralo se je več kot 10 prehojenih kilometrov. Tretja skupina, kjer so bili učenci od 6. do 9. razreda pa je kolesarila. Njihova trasa je bila: Rečica-Grušovlje-Juvanje-Ljubno-Radmirje-Florjan pri G.Gradu-Otok-Homce-Varpolje in nazaj na izhodišče. Lepa krožna tura, kjer je bilo treba premagati kar nekaj klancev in spustov. Vozili so bolj po stranskih poteh, da so lahko učenci bolj uživali v vožnji in tudi varnost kolesarjev je bila večja. Vsi učenci so pridno hodili in kolesarili, uživali smo vsi. Hvala vsem, ki ste pomagali pri izvedbi pohodov in kolesarjenja, hvala učiteljem in ravnatelju OŠ Rečica ob Savinji in velik aplavz vsem učencem, ki so se ta dan pridno gibali. Vidimo se spet ob leto osorej, čeprav bi si želeli, da bi tudi na pohode PD hodilo več učencev.

Podpredsednik PD: Milan Krejan

PRIDRUŽITE SE NAM NA ČUDOVITEM DOŽIVETJU
22/09/2026

PRIDRUŽITE SE NAM NA ČUDOVITEM DOŽIVETJU

STOL - POHOD NA STREHO KARAVANKČlani PD Rečica ob Savinji smo se tokrat odpravili na Stol po plezalni poti.  Stol meri v...
21/09/2026

STOL - POHOD NA STREHO KARAVANK

Člani PD Rečica ob Savinji smo se tokrat odpravili na Stol po plezalni poti. Stol meri v višini 2236 m nadmorske višine in kraljuje kot najvišji vrh Karavank. Njegova razpotegnjena silhueta z dvema zaobljenima vrhovoma je dobro poznana vsem, ki ga občudujejo od daleč, najbolj lep pogled nanj pa je iz Blejskega jezera. Njegova južna, slovenska stran ponuja na njegov vrh razmeroma nezahtevne poti, ki so primerne za vse pohodnike z nekaj kondicije. Mi pa smo se odpravili s severne strani po plezalni poti. Izhodišče je bilo Trate -Johannsenruhe v Avstriji. To je zelo zahtevna označena pot - ferata B/C. Vsi smo imeli popolno opremo - čelado in samovarovalni komplet. Tura je ponujala slikovit vzpon skozi severno ostenje, trajala pa je približno 4 ure, kjer smo premagali preko 1000 m višinske razlike. Pot je res dobro varovana s klini in jeklenicami, vendar je bil vseeno potreben trden koran ter tudi izkušnje v takšnem terenu so prav prišle. Okoli 11.ure smo že bili na vrhu, ki je tudi tokrat ponujal enega najlepših razgledov daleč naokoli - od Julijskih Alp s Triglavom na čelu, do avstrijskih hribov in dolin, Blejsko jezero, Gorenjsko in slovenske gore. Po kratkem počitku smo se vračali po melišču do Celovške koče. Pot je bila zahtevna, a slikovita, ponujala pa je razglede na severna ostenja Zelenice, Vrtače in ostalih vrhov. Po manj kot dveh urah hoje smo že bili pri koči. To je avstrijska planinska postojanka in tudi izletniška točka. Koča je bila med drugo svetovno vojno požgana, obnovljena pa v letih od 1949-1952, Nahaja se na Mačenski planini ob južnem vznožju Ovčjega vrha. Potem pa je sledil le še spust do prevoznega sredstva. Ena, manjša skupinica pohodnikov pa je izstopila iz avtobusa na Ljubelju. Pot jih je vodila na Zelenico, pod Vrtačo, do krnice v Kožnah in se je po meliščih pod grebenom Orlic povzpela na sedlo Belščica. Na sedlu je zavila desno in se usmerila proti Svačici. Osvojila je vrh in se po isti poti vrnila do sedla, nato pa nadaljevala do Celovške koče. Obe skupini pa sta se potem odpeljali proti domu z avtobusom. Za nami je torej še ena čudovita in adrenalinska tura, ki je ponudila vse, od adrenalina, pogledov, užitkov ob vzpenjanju, vreme je bilo toplo in jasno, pa tudi druženje je bilo čudovito. Hvala pohodnikov za udeležbo in najboljšo družbo. Vabljeni na naše naslednje pohode.

Vodniki PZS: Irena Škulj, Renata Verbič, Dejan Panić in Ana Tratnik

VABILO𝗩 𝘀𝗼𝗯𝗼𝘁𝗼, 𝟭𝟵. 𝘀𝗲𝗽𝘁𝗲𝗺𝗯𝗿𝗮 𝟮𝟬𝟮𝟲, 𝘃𝗮𝘀 𝘃𝗮𝗯𝗶𝗺𝗼 𝗻𝗮 𝗙𝗲𝘀𝘁𝗶𝘃𝗮𝗹 𝗡𝗮𝗿𝗮𝘃𝗮𝗻𝗷𝗲 - odklop od vsakdanje rutine in razkrivanje manj zn...
18/09/2026

VABILO

𝗩 𝘀𝗼𝗯𝗼𝘁𝗼, 𝟭𝟵. 𝘀𝗲𝗽𝘁𝗲𝗺𝗯𝗿𝗮 𝟮𝟬𝟮𝟲, 𝘃𝗮𝘀 𝘃𝗮𝗯𝗶𝗺𝗼 𝗻𝗮 𝗙𝗲𝘀𝘁𝗶𝘃𝗮𝗹 𝗡𝗮𝗿𝗮𝘃𝗮𝗻𝗷𝗲 - odklop od vsakdanje rutine in razkrivanje manj znanih zanimivosti iz zakladnice narave Zgornje Savinjske doline.

Na festivalu se bo predstavila tudi Občina Rečica ob Savinji skupaj z varuhinjo gora Planinskega društva Rečica ob Savinji, Ireno Jakuš.

Organizatorji zagotavljajo, da to ne bo le dogodek, temveč celodnevno izkustveno doživetje, ki bo skozi igro, raziskovanje, ustvarjanje, tradicijo in kulinariko povezalo domačine, obiskovalce ter vse, ki verjamemo v trajnostno in odgovorno sobivanje z naravo.
𝗡𝗮 𝗴𝗮𝘀𝗶𝗹𝘀𝗸𝗲𝗺 𝗽𝗼𝗹𝗶𝗴𝗼𝗻𝘂 𝘃 𝗚𝗿𝘂š𝗼𝘃𝗹𝗷𝗮𝗵 (v Zg. Savinjski dolini) se bo dolgčas umaknil pestremu dogajanju in druženju na prostem, ki ga bo v velikem slogu sklenil Leopold I.. in Drügi z ekskluzivnim koncertom!
𝗔𝗸𝘁𝗶𝘃𝗻𝗼𝘀𝘁𝗶, 𝗸𝗶 𝗷𝗶𝗵 𝗽𝗿𝗲𝗽𝗿𝗼𝘀𝘁𝗼 𝗺𝗼𝗿𝗮𝘁𝗲 𝗱𝗼ž𝗶𝘃𝗲𝘁𝗶:
� Igrarije in pustolovščine na prostem
� Delavnice v naravi za vse generacije
� Okusi narave - lokalna kulinarika z divjimi rastlinami in zelišči
� Izdelki iz gline, lesa in volne
� Glasba v naravi
� Udaren glasbeni zaključek: r***r Leopold I. in Drügi
V družinskih igrarijah in pustolovščinah, delavnicah povezovanja z naravo, kulinaričnem popotovanju z navdihom narave, prikazu rokodelskih spretnosti, oblikovanju naravnih materialov in drugih aktivnostih bo sodelovalo več kot 20 organizacij.
𝗥𝗲𝘇𝗲𝗿𝘃𝗶𝗿𝗮𝗷𝘁𝗲 𝘀𝗶 𝗱𝗮𝘁𝘂𝗺!
𝗩𝘀𝘁𝗼𝗽 𝗽𝗿𝗼𝘀𝘁!
V primeru slabega vremena je nadomestni termin 26. september 2026.
Več informacij sledi – prijavite se na naše e-novice na www.naravanje.si in o vsem boste obveščeni po e-pošti.
Če bi se želeli v priprave festivala aktivno priključiti kot prostovoljec, se nam oglasite na [email protected].
Program, predstavitev dogajanja in sodelujočih bo sproti osvežen na spletni strani https://naravanje.si/festival/ in na družbenih omrežjih projekta.
Projekt financira Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja ter Republika Slovenija iz Programa razvoja podeželja.

STOL - PLEZALNA POT - 2236 MV NEDELJO , 20. 9. 2026 OB 4. URI MOZIRJE, OB 4.10 URI REČICA OB SAVINJI IN OB 4.30 URI GORN...
14/09/2026

STOL - PLEZALNA POT - 2236 M

V NEDELJO , 20. 9. 2026 OB 4. URI MOZIRJE, OB 4.10 URI REČICA OB SAVINJI IN OB 4.30 URI GORNJI GRAD

ZAHTEVNOST: Zelo zahtevna-delno zahtevna označena pot

NAČRT POTI IN ČAS HOJE: Trate-Stol po plezalni 3,30h. Stol-Trate mimo Celovške koče 3,30h. Skupaj cca. 7h.

OPIS:
S parkirišča nadaljujemo mimo zapornice po cesti, ki je zaprta za promet. V nadaljevanju postane cesta nekoliko bolj strma, vzpenjamo pa se lahko tako po cesti kot tudi po peš poti, ki kar nekajkrat preči gorsko cesto. V nadaljevanju nas cesta in peš pot kmalu pripeljeta do označenega razpotja. Mi nadaljujemo desno za oznakami “Hochstuhl – Klettersteig”, levo pa vodi pot proti Celovški koči. Pot od razpotja se najprej prične rahlo vzpenjati čez melišča, nato pa zavije v levo in nas pripelje pred vstop v plezalni del poti.
V začetku plezalnega dela poti se nekajkrat navpično vzpnemo s pomočjo številnih skob in jeklenice. Pot nato zavije v levo in ob jeklenici preči strmo skalnato pobočje. Sledi še nekaj vzponov ob jeklenici nato pa pot postane nekoliko manj zahtevna in nas pripelje v ruševje. Pot skozi ruševje ponovno postopno postaja nekoliko zahtevnejša in sledi nekaj vzponov ob jeklenici ter nato strm vzpon s pomočjo skob. Pot nas nato skozi ruševje pripelje na sprva še neizrazit greben ob katerem se nato kar nekaj časa vzpenjamo. Vzpon po grebenu poteka večinoma skozi ruševje, v zgornjem delu pa postaja greben vse bolj skalnat. Greben je tudi nekoliko izpostavljen in v pomoč nam je tudi nekaj jeklenic.
Ko se greben konča, nadaljujemo rahlo desno nato pa se vzpnemo skozi grapo s pomočjo jeklenice levo navzgor. Iz grape nato nadaljujemo desno in sledi še nekaj strmih vzponov ob jeklenici do vpisne skrinjice ob poti. Od vpisne skrinjice sledi še kratek vzpon s pomočjo jeklenice, nato pa postane pot manj strma.
V nadaljevanju se pot vzpenja proti glavnemu grebenu gore. Ko dosežemo glavni greben nadaljujemo levo ter se pričnemo vzpenjati po slovenski strani grebena proti vrhu, ki ni več daleč. V dolino se vračamo po poti mimo Celovške koče.

OPREMA: Dobra planinska obutev, oblačila primerna vremenu, ČELADA, PAS, SAMOVAROVALNI KOMPLET, rokavice ter pohodne palice. OSEBNA in PLANINSKA izkaznica s plačano članarino za leto 2026, Hrana in pijača iz nahrbtnika.

PRIJAVE: Do petka, 18. 9. 2026 na telefonsko številko: 070 843 773 Matjaž
ŠTEVILO PRIJAV JE OMEJENO!!!

Vabljeni na slikovit vzpon skozi severno ostenje gore, ki predstavlja prav posebno doživetje.

ŠPIK HUDE POLICE - DRUŽENJE Z UPOKOJENCI SEPTEMBERV septembru pa smo se podali malo višje, saj smo se povzpeli na Špik H...
13/09/2026

ŠPIK HUDE POLICE - DRUŽENJE Z UPOKOJENCI SEPTEMBER

V septembru pa smo se podali malo višje, saj smo se povzpeli na Špik Hude police, ki je 2431 m visoka gora nad planino Pecol. Špik Hude police ali Cima di Terrarossa je eden izmed lažje dostopnih vrhov v Montaževi skupini. Začetek poti je torej bil na planini Pecol, kjer nas je pričakalo lepo jasno, vendar kar mrzlo jutro. Odpravili smo se proti koči Rifugio di Brazza. Pot proti škrbini Vrh strmali smo zapustili in se preko travnatih pobočih pod Špikom nad Tratico v številnih ključih dvigali proti sedlu Škrbine nad žlebom. Tu smo skrenili v levo in se po skrotastem pobočju dvignili do vrha. Na vrhu pa se nam je odprl čudovit razgled, najbolj smo lahko občudovali najvišje vrhove Zahodnih Julijcev, kjer je seveda izstopal Montaž, Viš, Visoki Kanin, Špik nad nosom, Strma peč, Veliki Nebojs in še drugi vrhovi Zahodnih Julijcev. Na vrhu smo se zadržali kar pol ure, čeprav je bila na vrhu velika gneča. To goro so res obiskali številni pohodniki, veliko smo jih srečali, ko smo se vzpenjali, še več pa, ko smo sestopali. Lahko smo res uživali v čudoviti panorami. Sestopali smo po poti pristopa. Špik Hude police je znan predvsem po številnih alpskih kozorogih. Žal danes teh živali ni bilo, ker so jih preplašili obiskovalci z droni in tudi s psi. Eden kozorog pa se je le vrnil nazaj, pa smo ga lahko občudovali pri sestopu. Ni bil plašen, pustil se je fotografirati. Tako smo lahko le videli od blizu to čudovito žival. Sestopili smo hitro, saj smo pot premagali v dveh urah. Na planini Pecol ni več pašnih živali, verjetno so jih kmetje že odgnali v dolino. To je namreč velika pašna planina, kjer obiskovalci lahko nabavijo tudi sveži sir. Pred odhodom smo si privoščili obilno malico in tudi odžejali smo se. Večkrat nam je pogled tudi uhajal na naš vrh in na okoliške vrhove, saj je kulisa bila veličastna, vsi vršaci so se kopali v soncu. Čudovita pot smo prehodili, lepo je bilo v vseh pogledih. Vsi smo bili zadovoljni, da smo lahko uživali v prelepi naravi, dobri družbi in premagali več kot 900 m višinske razlike. Zadovoljni smo se vrnili domov. V oktobru pa se bomo povzpeli na Medvedjak iz ljubenske strani in spet nas čaka lepa krožna pot. Zato vabljeni, da se nam pridružite.

Vodja upokojenskih pohodov pri PD: Zlatko Tajnšek

DVE ŠPICI (DUE PIZZI) - 2046 MTokratni pohod PD Rečica ob Savinji je nas vodil v Naborjetske gore. To so slikovit in div...
07/09/2026

DVE ŠPICI (DUE PIZZI) - 2046 M

Tokratni pohod PD Rečica ob Savinji je nas vodil v Naborjetske gore. To so slikovit in divji greben v Zahodnih Julijskih Alpah, ki se nahaja v Italiji, tik nad Kanalsko dolino. Te gore na svojem jugu ponujajo enega najlepših in najbolj veličastnih pogledov na divje stene Montaža in Viša. V grebenu teh gora so najbolj znani vrhovi Poldašnja špica, Piparji, Dve špici, Gosadon, Brda, Lipnik in Vrh Dunje. Med prvo svetovno vojno je tu potekala tudi linija soške fronte, zato še danes vodijo številne poti po nekdanjih vojaških mulatierah, rovih in utrdbah. Naš cilj sta bila bratska vrhova Dve špici (Due Pizzi). Za izhodišče je bila dolina Dunje, kjer smo se do sedla Rudni vrh (Sella di Domdogna) pripeljali po odlični stari vojaški cesti. Potka se je kar takoj precej strmo dvignila v breg. Sprva je vodila skozi gozd, vmes smo tudi prečili kar izpostavljeno grapo. Po dobri uri hoje smo prišli na sedlo, odkoder smo prvič zagledali obe sestrici. Že od tu smo videli prepadno južno steno Cime Alta in prepadno izklesano polico, ki goro vodoravno prereže. Na sedlu smo si nadeli čelade, saj se je potka spustila proti izpostavljenemu in krušljivemu skalovju pod Piparji. Pri prečenju je bila potrebna pevidnost, na najbolj izpostavljenih delih so bila v pomoč varovala. Pot se je nato usmerila spet strmo navzgor proti sedlu Čenalut. Na sedlu smo lahko pokukali v Kanalsko dolino, sedlo pa je bilo med prvo svetovno vojno zelo utrjeno. Od sedla je do bivaka Bernardinis vodila strma pot. Bivak je bivša vojašnica in je sedaj neoskrbovano zavetišče. Med celotno potjo smo lahko videli veliko ostalin iz časov nesmiselne prve svetovne vojne, objekti pa so takrat bili zaradi obširnih razgledov na obe dolini, strateškega pomena. Od bivaka naprej smo se usmerili po poti do rova. Pred rovom smo si nadeli čelne svetilke, pas in samovarovalni komplet. Logistični zaplet prehoda z ene gore na drugo so takratni vojaški strategi rešili tako, da so skozi vrhodni vrh Špic skopali rov. Po rovu smo prišli na zahodno stran. Med vojno je bilo na tej strani veliko vojaških utrdb. Sledil je spust po krušljivem in izpostavljenem terenu do naravnega okna. Onkraj okna pa so vojaki izklesali polico v južni steni zahodnega vrha, ki se imenuje Cima Alta. S tem je bil omogočen dostop na vrh, mojstrsko delo, še danes vsega občudovanja vredno. Bilo pa je nesmiselno in žalostno, ker trpeli in umirali so vojaki za domovino, njihov trupla pa strohnela v tujini. Ko smo prišli na zahodni vrh, so se nam odprli edinstveni pogledi na gore okrog in okrog - greben Naborjetskih gora, Karnijske Alpe, proti Dolomitom, mogočne stene Montaža, vseh Špikov ter Viševo skupino, Višarje s Kamnitim lovcem, Mangart in Jalovec in še in še. Nazaj do vrhodnega vrha - Cime Vildiver smo se vračali po isti poti. Ta del poti je res za "dol pasti", lahko tudi dobesedno. Obiskali smo še vzhodni vrh, oba vrhova pa imata na vrhu križ. Zaradi prevoza se nam je mudilo, zato smo se hitro odpravili v dolino. Nekaj časa smo se vračali po isti poti, potem pa na razpotju zavili desno in do sedla Rudni vrh prišli po lepi in široki poti. Bili smo v predelih, kjer je bil potreben zanesljiv korak, hodili po divjem in samotnem gorskem svetu, kjer nismo srečali veliko obiskovalcev. Zelo lepo je bilo, zato vabljeni, da se nam pridružite na naslednjem pohodu.

Vodja pohoda: Matjaž Cvikl, vodnik PZS

Address

Recica Ob Savinji

Website

Alerts

Be the first to know and let us send you an email when Planinsko društvo Rečica ob Savinji posts news and promotions. Your email address will not be used for any other purpose, and you can unsubscribe at any time.

Shortcuts

Share

Category