Nataša Kogoj

📖 𝗣𝗲𝘁𝗸𝗼𝘃𝗮 𝘇𝗴𝗼𝗱𝗯𝗮 𝘇𝗮 ž𝗶𝘃𝗹𝗷𝗲𝗻𝗷𝗲: 𝐌𝐨𝐫𝐬𝐤𝐚 𝐝𝐞𝐤𝐥𝐢𝐜𝐚, 𝐤𝐢 𝐬𝐨 𝐣𝐢 𝐮𝐤𝐫𝐚𝐝𝐥𝐢 𝐫𝐞𝐩

Naj ti povem zgodbo,

Nekoč je živela morska deklica, ki je pohajkovala po ljubljanskih ulicah 😊 Ogledovala si je izložbe. Ni iskala čepic ali kril, iskala je rep, ki so ji ga ukradli.

Prekrit je bil s sijočimi zelenimi in zlatimi luskami in bil je čudovit. Nihče se ne bi mogel upreti skušnjavi, da ga ne bi vzel. Morska deklica se ni mogla spomniti, kdo ji ga je vzel, vedela je le, da se je nekega jutra zbudila brez njega.

Starši in drugi morski prebivalci so jo izgnali in morala ga je najdi, da bi se lahko vrnila domov.

Po dolgih letih in številnih mukah se je sprijaznila z življenjem navadnega dekleta.

Nihče ji ni verjel, da je morska deklica, kajti manjkal ji je očiten dokaz – njen rep.

Toda morska deklica je vedela, kdo je, zato je molčala in niti za trenutek ni opustila iskanja.

Nekega dne, ko je stopila mimo trgovca z ribami je v steklenem zaboju na ledu ob polenovki in morskem listu ležal njen rep.

Tatinski ribič ga je prodal trgovcu, ki je prepoznal njegovo vrednost in ga skril. Dolgo se nihče ni oglasil, da bi ga zahteval nazaj, tako, da se je začel javno ponašati z njim in se bahati pred kupci.

(iz knjige Hčere Radosti, Deepak Chopra)

𝐍𝐚𝐮𝐤 𝐳𝐠𝐨𝐝𝐛𝐞: vsi iščemo svoj »izgubljeni rep« – ljubezen…

Vsi jo poznamo. Vsi jo imamo. Del nas vseh je. Ljubezen.

Tista prava ljubezen, brezpogojna.

In kdaj jo izgubimo? Ko se oddaljimo od sebe.

Ko prenehamo biti to kar smo.

Ko se prenehamo čuditi življenju.

Ko začnemo plesati ples življenja, ki ni naš.
Ples, v katerem ne vodimo mi ampak se prepuščamo, da nas vodi soplesalec in takrat pozabimo nase, kdo res smo in dovolimo plesati življenje drugih.

Takrat izgubimo svoj »rep«, ki je čudovit, unikaten, sveti in razsvetljuje.

»Rep«, ki ga vsi občudujejo in ga imajo radi.
In ta »rep« je vedno del nas, čeprav ga ne vidimo in se nam zdi, da nam ga je življenje ukradlo.

Del nas, VE, da ga nismo izgubili. VE, da smo le dovolili, da nam ga vzamejo zato, da bomo ljubljeni, opaženi, spoštovani…da nas bodo imeli radi.

Pa če tudi za ceno, ljubezni do sebe.

Ker saj veš: »Šele, ko ljubimo sebe, lahko ljubimo druge.«

Samo v razmislek.

Z ljubeznijo in hvaležnostjo tvoja Nataša

𝐏𝐒: Če se te je zgodba dotaknila, hvala, da jo deliš naprej.

📽 Ne zamudi - 𝐍𝐢 𝐬𝐞 𝐭𝐢 𝐭𝐫𝐞𝐛𝐚 𝐬𝐩𝐫𝐞𝐦𝐢𝐧𝐣𝐚𝐭𝐢
že na mojem YT kanalu ▶ https://youtu.be/d-wD0MEyd2I

Ne vem kako je s teboj, a večina izmed nas razmišlja, kaj vse mora pri sebi spremeniti, popraviti…da bomo vredni in ljubljeni.

Če pogledam sebe, sem večino svojega življenja razmišljala: »Samo še tole moram pri sebi spremeniti, pa bom dobila pravega partnerja. Samo še tole…« Poznaš to.

In ali se je kaj spremenilo? Ne. Ker to nima nobene veze, če bomo še kaj spremenili, popravili…z našo vrednostjo.

Veš kaj, ni stvar v spreminjanju…bistvo je v razumevanju.

Lahko se še tako trudimo, smo disciplinirani, iščemo nova in nova orodja, ki nam bodo pomagala, da bi se spremenili… pa se to ne bo zgodilo, če ni razumevanja.

Ko enkrat razumemo, zakaj nas nekaj prizadene, zakaj neke naše reakcije…pride »spreminjanje« samo od sebe – no, seveda, če si to sploh želimo.

Najprej je razumevanje in šele potem bodo orodja delovala. Šele potem bodo nauki učenih knjig padli na plodna tla.

Torej o tem v današnjem videu, poslušaj si ga TUKAJ

Zelo bom vesela napiši spodaj v komentar, kaj si v njem dobila zase. Imaš tudi ti izkušnjo, da se trudiš in trudiš, pa ni pravih sprememb?

Vse to zelo dobro poznam tudi sama. Šla skozi kalvarijo sprememb 😊, ki niso prinesle prave spremembe ☹ vse dokler nisem razumela kaj je v ozadju.
In v ozadju so naši programi, ki jih je treba reprogramirati.
In prav tu ti lahko pomagam. Pomagam razumeti, kateri programi te držijo v krempljih.
Če misliš, da je čas. Če te je nagovorilo. Tu sem zate, odgovori mi na ta mail in 𝐒𝐀𝐌𝐎 𝐃𝐀𝐍𝐄𝐒 𝐥𝐚𝐡𝐤𝐨 𝐢𝐳𝐤𝐨𝐫𝐢𝐬𝐭𝐢š 𝐤𝐚𝐫 𝟐𝟓% 𝐩𝐨𝐩𝐮𝐬𝐭 𝐧𝐚 𝐜𝐨𝐚𝐜𝐡𝐢𝐧𝐠 𝐩𝐚𝐤𝐞𝐭.

Samo v razmislek.

Z ljubeznijo in hvaležnostjo

tvoja Nataša

𝐏𝐒: in hvala, da se boš naročila na moj youtube kanal, če se še nisi. Enostavno pod video klikneš na NAROČAM SE in ne pozabi klikniti še na zvonček, ki te bo opomnil, vsakič, ko bom imela zate nov video. To je to, pa še brezplačno je.
In zakaj bi se sploh naročila? Zato, ker te bodo na youtube vsak teden čakale nove, ekskluzivne vsebine, ki jih drugje ne bom delila.

𝐏𝐏𝐒: in če se ti zdi vsebina zanimiva, hvala, da jo deliš naprej.

📖 𝐏𝐞𝐭𝐤𝐨𝐯𝐚 𝐳𝐠𝐨𝐝𝐚 𝐊𝐎 𝐒𝐄𝐌 𝐒𝐄 𝐙𝐍𝐀Š𝐋𝐀 𝐕 𝐃𝐈𝐕𝐉𝐈𝐍𝐈: 𝐍𝐎𝐕𝐀 𝐝𝐢𝐥𝐞𝐦𝐚

Naj ti povem zgodbo, mojo zgodbo.

Danes se bom še malo pomudila pri mojih motorističnih potepanjih. Tokrat sem šla spet sama.

Odločila sem se, da pobegnem iz te vročine – Bohinj, se mi dobro sliši in po navadi je tam malo hladneje.

Seveda se odpravim po »navadni« cesti, da bo bolj zanimivo (avtoceste so res nočna mora za motor – vsaj zame).

Pred menoj motorist na velikem težkem motorju. Vozim za njim. Počasi postajam nervozna, ker mečka tam pred mano.
Nekaj časa zdržim nato pa ga prehitim (v takih situacijah se vedno nerodno počutim, saj ima 10x močnejši motor in jaz ga prehitevam.)

In seveda se v meni takoj oglasijo demončki – NOVA dilema 😊 (se spomniš že zadnjič sem imela dilemo – in sedaj spet).

Ali moram res vedno divjati (no po moje 😊) ali res ne znam voziti v miru in uživati? To se mi redno dogaja. Kot, da sem na dirki – kdo bo prvi na cilju. Kaj pa pot?

POT ali CILJ. Kaj je sedaj pomembno?

𝐊𝐚𝐣 𝐬𝐞𝐦 𝐬𝐞 𝐧𝐚𝐮č𝐢𝐥𝐚? Zame oboje šteje, odvisno od situacije in konteksta.

Uf, tole moje spoznanje in priznanje sebi je kar olajšanje.

Noro sem hvaležna, ko se mi med vožnjo odpirajo nove dimenzije, nova razumevanja življenja – in ja, to je pot.

Zakaj pa olajšanje?
Ker se toliko govori kako je pomembna pot in ne cilj. Spomnim se, da sem o tem prvič brala že v srednji šoli, ko sem brala knjigo Pot od Nejca Zaplotnika – tudi on govori, da je pomembna pot in, da je pot tista, ki osrečuje in ne dosežen cilj (cilj je le kratkotrajna sreča).

Hm, ne morem se čisto strinjati s tem.

Zelo sem namreč naravnana na doseganje ciljev (v poslu, privat, v rasti, izobraževanju…), na disciplino in vztrajnost. Ja, zame je pomembno planiranje in potem uresničevanje svojih cilje, in svojih sanj.

Če tega ne bi počela, bi mi življenje kar spolzelo med prsti, pa še zavedla se ne bi kdaj. Tega si pa ne želim, saj je življenje eno samo in hočem ga Živet.

Meni je pomembno, da uresničujem svoje sanje, svoje cilje…in ne, da se kar prepuščam. Poznam prepuščanje in veš kaj, nisem bila zadovoljna s tem. Prepuščanje, da me je kar nosilo kot so drugi želeli – ne to ni zame.

In spet. Ravnovesje je tisto, ki izpolnjuje.

Kako zanimivo, zadnje čase se mi vse »vrti« okrog ravnovesja. Super, saj ravno harmonija je pravzaprav pot in cilj ob enem.

In še nekaj sem spoznala med vožnjo. Ko se vozim po magistralkah polnih prometa – si samo želim doseči čim prej cilj.

Čim pa sem zapeljala proti Pokljuki in potem do Bohinja in nato čez Soriško planino do Podbrda in nazaj čez Idrijo do doma – ja, to pa je bila pot v kateri sem neizmerno uživala – duša je pela.

Spet ravnovesje. Harmonija. Izpolnjeno srce.

Torej, ponovni opomnik, kako pomembno je zame, da nenehno iščem harmonijo, ravnovesje v vseh stvareh, ki jih počnem, na vseh področjih življenja, če želim polno in izpolnjeno živeti.

Mogoče je to (ravnovesje) zate nekaj popolnoma znanega in »normalnega«.

Jaz se tega pa še učim, ker, o ja, zelo dobro poznam ekstreme v življenju (veš tisto »vse ali nič«).

Super so za nekaj časa, a harmonija prinese notranji mir.

Samo v razmislek.
Z ljubeznijo in hvaležnostjo tvoja Nataša

📽 Ne zamudi - 𝗡𝗢𝗩𝗜 𝗩𝗜𝗗𝗘𝗢 Č𝐚𝐤𝐚š 𝐚𝐥𝐢 ž𝐢𝐯𝐢š?
že na mojem YT kanalu ▶ https://youtu.be/PdctO1HfY9E

Ne vem kako je s teboj, a ko se pogovarjam z ženskami ugotavljam, da v življenju vse preveč ČAKAJO. Čakajo na nekoga, na nekaj…

Čakajo, da jih bo kdo povabil v kino, na večerjo; da bo kdo kaj naredil z njih; da jim bo kdo svetoval kaj in kako; da bo nekdo…?

Prosim zamisli se, kaj to pomeni?

Ja prav imaš, to pomeni, da, ko se prepuščamo in čakamo svoje življenje prelagamo v roke drugih.

In ko čakamo, da se bo nekaj zgodilo, da se nas bo nekdo usmilil…GRE NAŠE ŽIVLJENJE MIMO.

Ko čakamo ne sprejmemo odgovornosti za svoje življenje in … največkrat potem pademo v vlogo žrtve (nikogar nimam, da bi se z njim pogovarjala in družila; nikogar nimam, da bi šel z menoj na dopust…)

Seveda so v ozadju čakanja naši demončki, strahovi…

𝐎 𝐭𝐞𝐦 𝐯 𝐝𝐚𝐧𝐚š𝐧𝐣𝐞𝐦 𝐯𝐢𝐝𝐞𝐮

Zelo bom vesela, poglej si video in mi napiši spodaj, kaj si v njem dobila zase. Ali čakaš ali Živiš življenje? Na kaj čakaš, na koga in zakaj?
S tem, ko spregovoriš, ko deliš sebe, pomagaš vsem nam, do večjega zavedanja, razumevanja, novih idej in možnosti. In na ta način skupaj dvigujemo vibracijo in zavedanje in ustvarjamo lepši svet za vse nas. Hvala. Hvala.

Samo v razmislek.

Z ljubeznijo in hvaležnostjo

tvoja Nataša

𝐏𝐒: in hvala, da se boš naročila na moj youtube kanal, če se še nisi. Enostavno pod video klikneš na NAROČAM SE in ne pozabi klikniti še na zvonček, ki te bo opomnil, vsakič, ko bom imela zate nov video. To je to, pa še brezplačno je.
In zakaj bi se sploh naročila? Zato, ker te bodo na youtube vsak teden čakale nove, ekskluzivne vsebine, ki jih drugje ne bom delila.

𝐏𝐏𝐒: in če se ti zdi vsebina zanimiva, hvala, da jo deliš naprej