08/09/2026
Ne, ne bom se umaknila.
Moj prostor je svet. 🌍
Letošnje poletje sem se zopet udeležila CIR intenziva. V eni izmed delavnic smo se premikali iz enega dela dvorane v drugega v svojem ritmu. En del je predstavljal boti skrit, drug pa biti odkrit pred ljudmi. Ljudi je bilo kar dosti za to dvorano.
Zanimalo me je, kako bi bilo če bi si zares vzela prostor. Noge sem zakoreninila in skozi ples z rokami objemala in širila moj prostor. Občutek je bil fantastičen. Potem pa je mimo mene prišel nekdo, ki se me je dotaknil. Pa potem čez enčas še drugi. Opazovala sem telesni vzgib da se pomanjšam, skrčim. Parkrat je prišel. Občutek, kot da bi me nekdo energijsko boksnil v solarni pleksus. A se nisem pomanjšala, vzdrževala sem svoj prostor in svojo energijo.
Razmišljala sem o tem, kako jaz ponavadi skrbno pazim da nekomu ne pridem v njegov prostor in zakaj nekateri ljudje tega ne počnejo (vsaj ne v tolikšni meri).
Zame je moj prostor postal Svet v zadnjih letih. Prej sem ga dostikrat razdajala in se pomanjševala. Ravno nasprotno, pa sem prostor drugih čuvala. In kakšen dober občutek je, ko zares zavzameš svoj prostor in ga čuvaš, tako kot si to delal s prostori drugih. Poleti sem imela res zanimiv uvid. Koliko malo včasih rabiš da telesno dojameš stvari, ki so v življenju zelo pomembne. Ali pa se včasih zdi malo, ampak v resnici je bilo do tega uvida zame potrebno več let aktivne prakse s fizičnim in drugimi telesi. Hvala praksa. 💙
